Regulirani poklici

V skladu s 3. odstavkom 32. člena Zakona o visokem šolstvu  si mora NAKVIS za regulirane poklice v postopku akreditacije pridobiti soglasje ministrstva, v katerega pristojnost sodi poklic, ki si ga bo pridobil diplomant.

Seznam reguliranih poklicev po Direktivi Evropskega parlamenta in sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in je na spletni povezavi eVem razvrščen po pristojnih ministrstvih s kontaktnimi podatki.

Nabor podatkov o reguliranih poklicih za vse države EU je dostopen na spletni strani Evropske komisije in vsebuje še precej dodatnih informacij (npr. povezave s predpisi, ki posamezne poklice regulirajo).

Na sestanku 7. 4. 2020, ki so se ga poleg NAKVIS udeležili tudi predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Ministrstva za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ), Ministrstva za zdravje (MZ) in Ministrstva za kulturo (MK) so se udeleženci strinjali s postopkom pridobivanja soglasja v akreditacijskih postopkih, ki je dvofazen, in sicer: najprej pridobitev pripomb pristojnega ministrstva, po dopolnitvi vloge visokošolskega zavoda pa še pridobitev njegovega soglasja. (KLIK ZA VEČ)

1. NAKVIS obvesti pristojno ministrstvo, da bo agencija pred odločitvijo o akreditaciji študijskega programa potrebovala njegovo soglasje, ter da mu hkrati z obvestilom pošlje vlogo za akreditacijo študijskega programa in ga zaprosi, da najkasneje v roku enega meseca pošlje morebitne pripombe k programu, v katerih naj presodi predvsem ustreznost s programom opredeljenih ciljev ter splošne in predmetno specifične kompetence oziroma učne izide prihodnjih študentov in diplomantov (podrobneje v nadaljevanju: »presoja ustreznosti študijskih programov«).

Ministrstvo za pomoč pri pripravi pripomb lahko zaprosi pristojne zbornice, združenja, strokovna telesa ipd., vendar jih mora poslati agenciji najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka.

2. Agencija morebitne pripombe pristojnega ministrstva takoj pošlje vlagatelju, ki lahko nanje odgovori oziroma jih upošteva in dopolni študijski program. Po prejemu morebitnega odgovora vlagatelja ali dopolnitve študijskega programa oziroma po poteku roka zanj svet agencije imenuje skupino strokovnjakov – slednja morebitni odgovor vlagatelja ali spremembe študijskega programa upošteva pri pripravi poročila o izpolnjevanju meril za akreditacijo študijskega programa.

3. Po prejemu končnega poročila skupine strokovnjakov agencija pristojno ministrstvo pozove, da odloči o izdaji soglasja k akreditaciji študijskega programa, ter mu hkrati posreduje končno poročilo skupine strokovnjakov in morebitne dopolnitve vloge za akreditacijo študijskega programa do izdaje tega poročila.

Po prejemu soglasja ministrstva ali sporočila, da soglasje odreka, svet odloči o akreditaciji študijskega programa. Če soglasja v 15 dneh od zahteve zanj ministrstvo ne da in tudi ne odreče, se šteje, da je soglasje dano (skladno z 209. členom ZUP).

Na sestanku 7. 4. 2020 smo se udeleženci strinjali tudi o vsebini, ki jo primarno presodi pristojno ministrstvo pri izdaji soglasja. (KLIK ZA VEČ)

Da bi lahko presodili predvsem ustreznost s programom opredeljenih ciljev ter splošne in predmetno specifične kompetence oziroma učne izide prihodnjih študentov in diplomantov, si je treba najprej odgovoriti na vprašanje, katere vede, discipline, na katerih temeljijo specifična predmetna področja, značilna (potrebna) za opravljanje reguliranega poklica, mora zajemati študijski program, ali je potrebno praktično izobraževanje in kakšno mora biti; katere vrste mora biti (visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski študijski program) ter katere stopnje zahtevnosti (prve ali druge). To je mogoče presoditi ob upoštevanju predpisov o reguliranih poklicih, za katere je pristojno posamezno  ministrstvo (v nadaljevanju: predpisi o poklicih).

Ministrstvom so lahko v pomoč standardi, ki jih pri presoji ustreznosti programa uporablja NAKVIS (področje presoje 1, standard 1 in delno standard 3):

V 53. členu Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list.RS, št. 42/2017 s  spremembami; v nadaljevanju: merila) je predpisana vloga za akreditacijo študijskega programa (v nadaljevanju obrazec za vlogo), ki vsebuje vse standarde kakovosti in določila za njihovo presojo, ki so v pristojnosti agencije. Ministrstvo naj za izdajo soglasja k študijskemu programu najprej pregleda ustreznost nekaterih splošnih podatkov o programu (poglavje B v obrazcu za vlogo), in sicer:

  • ime, vrsto, stopnjo in trajanje študijskega programa,
  • opredelitev področij študijskega programa po KLASIUS in Frascati ter
  • razvrstitev v SOK, EOK in EOVK in
  • strokovni naslov diplomanta;

da bi v nadaljevanju lahko presodilo predvsem ustreznost s programom opredeljenih ciljev ter splošne in predmetno specifične kompetence oziroma učne izide prihodnjih študentov in diplomantov. Pri ugotavljanju njihove ustreznosti v skladu s svojimi prepisi o poklicih – za (ne)izdajo soglasja k študijskemu programu – si lahko pomaga z dvema   standardoma kakovosti, predpisanima za prvo področje presoje študijskega programa:

SESTAVA IN VSEBINA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA (17. člen meril; v obrazcu za vlogo poglavje C.1)

 1. standard: ŠTUDIJSKI PROGRAM PO SESTAVI IN VSEBINI ŠTUDENTOM PONUJA CELOVITO ZNANJE TER JIM OMOGOČA DOSEČI POSTAVLJENE CILJE IN NAČRTOVANE KOMPETENCE OZIROMA UČNE IZIDE.

 Merila za presojo standarda:

 a) konsistentnost in vsebinska povezanost posameznih predmetov in učnih načrtov ter študijskega programa kot celote

 b) povezanost (skladnost) ciljev, kompetenc oziroma učnih izidov, določenih v učnih načrtih, s cilji in kompetencami študijskega programa in z njegovo vsebino glede na vrsto in stopnjo študija

 (Presojajo se:

–     primernost (zahtevnost, razmerje med temeljnimi vedenji in posebnostmi (specialnostjo)) ter aktualnost znanstvenih, strokovnih oziroma umetniških vsebin,
–     vsebinska primernost (zahtevnost, obseg) in aktualnost študijske literature;
       omogočanje pridobitve ustreznih kompetenc oziroma učnih izidov,
–        omogočanje pridobitve ustreznega strokovnega ali znanstvenega naslova.)

č) vrstni red predmetov oziroma njihova razporejenost po semestrih in letnikih (horizontalna in vertikalna povezanost) ter njihovo kreditno ovrednotenje

(Presoja se širjenje, poglabljanje in smiselno povezovanje vsebin predmetov iz letnika v letnik, usmerjenost k vmesnim in končnim ciljem ali kompetencam oziroma učnim izidom, določenim s študijskim programom in učnimi načrti.

Ustreznost kreditnega ovrednotenja predmetov se ugotavlja glede na pomembnost, zahtevnost in obseg predmeta (primerna uravnoteženost kreditnih točk)).

Pojasnilo: Natančno je treba pregledati predmetnik študijskega programa in vse učne načrte, da bi bilo mogoče presoditi, ali predvsem cilji programa, predvidene kompetence in vsebina omogočajo pridobitev ustrezne izobrazbe za opravljanje reguliranega poklica oziroma za poklic, katerega regulacija spada v pristojnost ministrstva.

3. standard: ŠTUDIJSKI PROGRAM JE POVEZAN Z OKOLJEM, V KATEREM VZ DELUJE.

Merila za presojo standarda:

a) analize potreb zaposlovalnega okolja, trga dela in zaposljivosti ali potreb po znanju in ciljev družbe

(Metodološko utemeljeno analizo lahko naredi visokošolski zavod sam ali jo naroči pri pristojnih ministrstvih, zbornicah ali združenjih. Iz nje mora biti razvidna povezava med učnimi izidi v predlogu študijskega programa in ugotovitvami stroke glede potreb po znanju, zaposljivosti diplomantov ali nadaljnjega izobraževanja – odvisno od vrste in stopnje študijskega programa, ki se akreditira.)

b) razmere za praktično izobraževanje študentov

(Presojajo se:

–        primernost podjetij v skladu s 4. standardom 7. člena meril,
–       
zmožnost za mentorstvo v delovnem okolju,
–      
število in ustreznost dogovorov.)

(Iz načrta za praktično izobraževanje morajo biti jasno razvidni predvidena organiziranost praktičnega izobraževanja, njegovi nosilci ter naloge vseh udeležencev (visokošolskih učiteljev in sodelavcev, mentorjev prakse pri delodajalcih, organizatorjev praktičnega izobraževanja in študentov)).

Pojasnilo: Dogovore mora visokošolski zavod priložiti, če se akreditira visokošolski strokovni študijski program in program, v katerem je to izobraževanje obvezna sestavina.

Standarda kakovosti in merila za njuno presojo naj bodo v pomoč ministrstvom pri izdelavi lastnih meril za izdajo soglasja k študijskemu programu v skladu s predpisi o poklicih.