Tolmačenje Minimalnih standardov za izvolitev v naziv | NAKVIS

Tolmačenje Minimalnih standardov za izvolitev v naziv

Leta 2011 sem bil izvoljen v docenta in letos bi se želel izvoliti v naziv izredni profesor. Če prav razumem merila za izvolitve, me lahko še enkrat izvolijo po starih merilih. Svet agencije je v 43. členu (ponovna izvolitev v isti ali višji naziv po prejšnjih merilih) minimalnih standardov zapisal: ...

»Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv, po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v trenutni naziv.«

Ustanova, kjer se nameravam izvoliti, ima v svojih merilih zapisano:

»Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih Merilih za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv po merilih, po katerih je bil izvoljen v trenutni naziv.«

Ker se vodstvo šole želi zavarovati pred morebitnimi nepravilnostmi, zahteva, da pridobim mnenje ustrezne ustanove. Zato prosim svet agencije za mnenje, ali me lahko na podlagi tega, 35. člena te ustanove izvolijo v višji naziv po starih merilih, čeprav sem bil prej izvoljen na drugem visokošolskem zavodu.

ODGOVOR:

Obveščam vas, da je vaše vprašanje o vnovični izvolitvi po »starih« merilih obravnaval svet agencije na včerajšnji seji 21. 12. 2017.  Ugotovil je, da v vašem primeru ne gre za izvolitev v naziv v skladu s 43. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Ur. l. RS, št. 95/10 in 17/11; v nadaljevanju: minimalni standardi). Že pred uveljavitvijo minimalnih standardov je namreč vsak visokošolski zavod moral imeti svoja merila za izvolitve v nazive, sprejeta na pristojnih organih zavoda; da mora imeti vsak zavod lastna merila, je jasno razvidno tudi iz 44. člena minimalnih standardov (rok za pripravo meril).

Ko vam je potekel naziv docenta, bi lahko po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v ta naziv, še enkrat zaprosili za izvolitev v isti ali višji naziv na istem visokošolskem zavodu, torej tistem, ki vam je ta naziv podelil, ne pa na drugem visokošolskem zavodu. Na slednjem vnovična izvolitev po starih merilih ni mogoča, saj vas ne more izvoliti po merilih, po katerih ste si pridobili naziv docenta.

Prosili bi za interpretacijo člena 20 (avtorstvo) Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, in sicer: ...

1. Glede prvega odstavka: Ali sta lahko pri enem članku prvi in vodilni avtor 2 osebi in v katerih primerih je to možno? Torej, da se obema šteje avtorstvo oz. vodilno avtorstvo za isti članek.
2. Glede drugega odstavka: Ali, če so avtorji napisani po abecednem vrstnem redu, se prvo oz. vodilno avtorstvo ne upošteva (Kaj to pomeni??)? Primer?

ODGOVOR:
Določbe 20. člena minimalnih standardov za izvolitve v nazive spadajo v poglavje B, torej med splošne minimalne standarde za izvolitve v naziv. Treba jih je povezati s količinskimi pogoji, naštetimi v poglavju C, v katerem so določeni posebni minimalni standardi za izvolitve. Dikcija »prvo ali vodilno avtorstvo« pomeni, da je lahko govor o dveh osebah. Razvidno je iz vrstnega reda avtorjev, prvi avtor je praviloma tisti, ki je naveden prvi, vodilni pa tisti, ki je zapisan zadnji.
Drugi odstavek 20. člena ureja položaje, v katerih prvega ali vodilnega avtorstva ni oziroma ga ni mogoče dokazati (npr. z izjavami avtorjev o tem, kot je razvidno iz prvega odstavka tega člena). Jasno je določeno, da se v takih primerih avtorstvo ne upošteva, kar pomeni, da ta pogoj oz. standard ni izpolnjen.

Kako naj kandidati izkažejo izpolnjevanje pogojev za doseganje izjem, ki jih opredeljuje določilo 40. člena Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih:...

»…se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti.«

1. Katere so splošno znane mednarodne nagrade, da jih lahko pripoznamo kot take?
2. Kako naj kandidat (kvantitativno) izkaže “izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini”.
3. Kako naj kandidat dokaže svoj odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti? Kakšna potrdila nam mora predložiti.

ODGOVOR:

40. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih na splošno določa, da je predčasna izvolitev v naziv ali izvolitev mimo vrstnega reda mogoča, če gre za izjemen dosežek kandidata.

Katere so splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti pa presoja visokošolski zavod, ki v postopku obravnava vlogo kandidata, ki mora dokazati, da gre za izjemne dosežke, ki utemeljujejo izvolitev v naziv mimo vrstnega reda ali predčasno izvolitev v naziv. Tudi način in potrdila, ki jih kandidat priloži, so stvar presoje visokošolskega zavoda.

Ali opravljen izpit iz razširjenega tujega jezika po študijskih programih prve in druge stopnje zadostuje za izkaz aktivnega znanja razširjenega tujega jezika po 1. odstavku 12. člena Minimalnih standardov?

ODGOVOR:

Na 126. seji je svet agencije sklenil, da »iz kompetenc oziroma učnih izidov, ki si jih študenti pridobijo z opravljenim izpitom iz razširjenega tujega jezika po študijskih programih prve in druge stopnje, aktivno znanje v skladu z 12. členom Minimalnih standardov velikokrat ni zagotovljeno. Aktivno znanje je treba izkazati, kot je določeno v tem členu: z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.«