»Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih merilih za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, še enkrat zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv, po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v trenutni naziv.«
Ustanova, kjer se nameravam izvoliti, ima v svojih merilih zapisano:
»Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih Merilih za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, zaprosi za izvolitev v isti ali višji naziv po merilih, po katerih je bil izvoljen v trenutni naziv.«
Ker se vodstvo šole želi zavarovati pred morebitnimi nepravilnostmi, zahteva, da pridobim mnenje ustrezne ustanove. Zato prosim svet agencije za mnenje, ali me lahko na podlagi tega, 35. člena te ustanove izvolijo v višji naziv po starih merilih, čeprav sem bil prej izvoljen na drugem visokošolskem zavodu.
ODGOVOR:
Obveščam vas, da je vaše vprašanje o vnovični izvolitvi po »starih« merilih obravnaval svet agencije na včerajšnji seji 21. 12. 2017. Ugotovil je, da v vašem primeru ne gre za izvolitev v naziv v skladu s 43. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Ur. l. RS, št. 95/10 in 17/11; v nadaljevanju: minimalni standardi). Že pred uveljavitvijo minimalnih standardov je namreč vsak visokošolski zavod moral imeti svoja merila za izvolitve v nazive, sprejeta na pristojnih organih zavoda; da mora imeti vsak zavod lastna merila, je jasno razvidno tudi iz 44. člena minimalnih standardov (rok za pripravo meril).
Ko vam je potekel naziv docenta, bi lahko po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi v ta naziv, še enkrat zaprosili za izvolitev v isti ali višji naziv na istem visokošolskem zavodu, torej tistem, ki vam je ta naziv podelil, ne pa na drugem visokošolskem zavodu. Na slednjem vnovična izvolitev po starih merilih ni mogoča, saj vas ne more izvoliti po merilih, po katerih ste si pridobili naziv docenta.
1. Glede prvega odstavka: Ali sta lahko pri enem članku prvi in vodilni avtor 2 osebi in v katerih primerih je to možno? Torej, da se obema šteje avtorstvo oz. vodilno avtorstvo za isti članek.
2. Glede drugega odstavka: Ali, če so avtorji napisani po abecednem vrstnem redu, se prvo oz. vodilno avtorstvo ne upošteva (Kaj to pomeni??)? Primer?
ODGOVOR:
Določbe 20. člena minimalnih standardov za izvolitve v nazive spadajo v poglavje B, torej med splošne minimalne standarde za izvolitve v naziv. Treba jih je povezati s količinskimi pogoji, naštetimi v poglavju C, v katerem so določeni posebni minimalni standardi za izvolitve. Dikcija »prvo ali vodilno avtorstvo« pomeni, da je lahko govor o dveh osebah. Razvidno je iz vrstnega reda avtorjev, prvi avtor je praviloma tisti, ki je naveden prvi, vodilni pa tisti, ki je zapisan zadnji.
Drugi odstavek 20. člena ureja položaje, v katerih prvega ali vodilnega avtorstva ni oziroma ga ni mogoče dokazati (npr. z izjavami avtorjev o tem, kot je razvidno iz prvega odstavka tega člena). Jasno je določeno, da se v takih primerih avtorstvo ne upošteva, kar pomeni, da ta pogoj oz. standard ni izpolnjen.
»…se štejejo prejem pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti.«
1. Katere so splošno znane mednarodne nagrade, da jih lahko pripoznamo kot take?
2. Kako naj kandidat (kvantitativno) izkaže “izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini”.
3. Kako naj kandidat dokaže svoj odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti? Kakšna potrdila nam mora predložiti.
ODGOVOR:
40. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih na splošno določa, da je predčasna izvolitev v naziv ali izvolitev mimo vrstnega reda mogoča, če gre za izjemen dosežek kandidata.
Katere so splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti pa presoja visokošolski zavod, ki v postopku obravnava vlogo kandidata, ki mora dokazati, da gre za izjemne dosežke, ki utemeljujejo izvolitev v naziv mimo vrstnega reda ali predčasno izvolitev v naziv. Tudi način in potrdila, ki jih kandidat priloži, so stvar presoje visokošolskega zavoda.
ODGOVOR:
Na 126. seji je svet agencije sklenil, da »iz kompetenc oziroma učnih izidov, ki si jih študenti pridobijo z opravljenim izpitom iz razširjenega tujega jezika po študijskih programih prve in druge stopnje, aktivno znanje v skladu z 12. členom Minimalnih standardov velikokrat ni zagotovljeno. Aktivno znanje je treba izkazati, kot je določeno v tem členu: z dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.«
Vprašanje:
Prosimo za uradno interpretacijo dikcije Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih učiteljev na visokošolskih zavodih, v delu, ki ureja 3-mesečno delovanje kandidata v tujini (28. in 34. člen). Ali zapisano pomeni 3 mesece neprekinjenega zaporednega delovanja ali pa se lahko izpolni v delih?
ODGOVOR:
28. in 34. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Minimalni standardi) med pogoji za izvolitev v naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca ter lektorja določata neprekinjeno najmanj 3 mesečno delovanje v tujini. Kadar gre za izvolitev v naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca, se enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih, mentorstvo študentom, ki dosežejo mednarodna priznanja na mednarodnih tekmovanjih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena.
Sprememba Minimalnih standardov iz junija 2020 je omogočila kandidatom, ki so/bodo vlogo za izvolitev v naziv vložili v letu 2020 in 2021 in zaradi izrednih razmer neposredno povezanih s epidemijo koronavirusa SARS-Cov-2 v letih 2020 in 2021 niso/ne bodo mogli izpolniti pogoja 3-mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini, izvolitev v naziv brez izpolnitve tega pogoja. Poleg tega je bilo z isto spremembo Minimalnih standardov omogočeno, da se za neprekinjeno 3-mesečno delovanje v tujini šteje tudi delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije koronavirusa SARS-Cov-2, v skupnem trajanju najmanj 3 mesece.
Drugih primerov, ki bi dopuščali prekinitev 3-mesečnega delovanja v tujini kot pogoja za izvolitev v naziv, Minimalni standardi ne predvidevajo.
Navedeno pomeni, da je v vseh drugih primerih, ki niso neposredno povezani z epidemijo koronavirusa SARS-Cov-2, za izvolitev v naziv po 28. in 34. členu Minimalnih standardov treba izpolniti pogoj neprekinjenega najmanj 3-mesečnega delovanja v tujini.
ODGOVOR:
28. in 34. člen Minimalnih standardov med pogoji za izvolitev v naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca ter lektorja določata neprekinjeno najmanj 3 mesečno delovanje v tujini. Kadar gre za izvolitev v naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca, se enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih, mentorstvo študentom, ki dosežejo mednarodna priznanja na mednarodnih tekmovanjih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj dogajanja izjemnega pomena.
Sprememba Minimalnih standardov iz junija 2020 je omogočila kandidatom, ki so vlogo za izvolitev v naziv vložili v letu 2020 in 2021 in zaradi izrednih razmer neposredno povezanih z epidemijo koronavirusa SARS-Cov-2 v letih 2020 in 2021 niso mogli izpolniti pogoja 3 mesečnega neprekinjenega delovanja v tujini, izvolitev v naziv brez izpolnitve tega pogoja.
Poleg tega je bilo z isto spremembo Minimalnih standardov omogočeno, da se za neprekinjeno 3 mesečno delovanje v tujini šteje tudi delovanje v tujini, ki je bilo prekinjeno zaradi epidemije koronavirusa SARS-Cov-2, v skupnem trajanju najmanj 3 mesece.
Drugih primerov, ki bi dopuščali prekinitev 3 mesečnega delovanja v tujini kot pogoja za izvolitev v naziv, Minimalni standardi ne predvidevajo.
Vprašanje:
Ali je skladno z Minimalnimi standardi, če se kandidat, ki ima naziv docenta, za neko področje želi habilitirati (ker izpolnjuje pogoje) v naziv izrednega profesorja, ampak ne za področje, za katerega je bil habilitiran v naziv docenta, ampak za neko drugo področje? V tem primeru bi bil upoštevan vrstni red nazivov skladno z Minimalnimi standardi, le področje za višji naziv bi se razlikovalo od področja, za katerega je bil kandidat izvoljen v predhodni naziv.
Podobno nas zanima tudi, ali se lahko kandidat, ki je že docent in mu naziv docenta poteče čez 10 mesecev, na neki drugi fakulteti (torej ne na tisti, ki mu je podelila naziv docenta) habilitira za naziv izrednega profesorja. Ali gre v tem primeru za predčasno izvolitev?
ODGOVOR:
Glede izvolitve v naziv izredni profesor na drugem področju, kot je področje kandidata, ki je že izvoljen v naziv docent, je svet agencije sprejel stališče, da Minimalni standardi določajo izvolitev v naziv praviloma po vrstnem redu (docent, izredni, redni profesor), kar je razvidno iz določb 39. in 40. člena. Izvolitev mimo vrstnega reda je dopustna, če kandidat izkazuje izjemne dosežke po 40. členu. Nesporno je, da je izvolitev mogoča na več področjih. Kandidata se lahko izvoli v višji naziv na drugem področju, na katerem še ni bil izvoljen, če izpolnjuje pogoje za izvolitev v ta naziv. Podrobnejši postopek je določen v merilih za izvolitev visokošolskega zavoda, visokošolski zavod pa mora vlogo vsakega kandidata presojati individualno.
Zakon o visokem šolstvu v 56. členu določa, da je docent izvoljen za pet let. Izvolitev v višji naziv (izredni profesor) na istem področju (na istem ali drugem visokošolskem zavodu) je praviloma mogoča šele po poteku petih let. Pred potekom te dobe je kandidata mogoče predčasno izvoliti v višji naziv (v vašem primeru v naziv izrednega profesorja), le v primeru izjemnih dosežkov, kot jih določa 40. člen Minimalnih standardov, in sicer ne glede na to, ali gre za izvolitev na istem ali drugem visokošolskem zavodu.
Vprašanje:
Kandidat ima naziv znanstvenega svetnika, sedaj pa bi se, na istem visokošolskem zavodu, želel izvoliti še v naziv rednega profesorja. Merila NAKVIS v 5. členu določajo razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi, naslednje:
Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni naziv.
Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.
Ali lahko, v primeru zahtevnejših meril visokošolskega zavoda oziroma področja za izvolitev v nazive, kandidat (znanstveni svetnik) še vedno zaprosi za naziv rednega profesorja skladno s 5. členom meril NAKVIS, ali mora v tem primeru, poleg izpolnjevanja pogoja pedagoške usposobljenosti, v celoti izpolnjevati še zahtevnejša merila za izvolitev v nazive visokošolskega zavoda oziroma področja za izvolitev?
ODGOVOR:
V Minimalnih standardih za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih so določeni minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, visokošolski zavodi pa lahko določijo strožje pogoje – v tem primeru je treba izpolnjevati strožje pogoje, ki jih določajo merila visokošolskega zavoda.
ODGOVOR:
Glede na to, da ne v Zakonu o visokem šolstvu in ne v Minimalnih standardih za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih ( v nadaljevanju: Minimalni standardi) vrstni red za izvolitev v naziv predavatelja in višjega predavatelja ni določen, pa tudi različno ureditev v merilih za izvolitve visokošolskih zavodov, je odločitev o tem, ali je tudi pri izvolitvah v naziv predavatelj in višji predavatelj treba upoštevati vrstni red izvolitev, v pristojnosti visokošolskega zavoda, ki to uredi s svojimi merili za izvolitev v nazive.
ODGOVOR:
Minimalni standardi v 4. členu določajo da so visokošolski učitelji in znanstveni ter umetniški delavci, z izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, izvoljeni v naziv za obdobje petih let (v nadaljevanju: volilno obdobje). Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje po pogojih za ponovno izvolitev.
Pri ponovni izvolitvi v isti naziv je treba upoštevati čas obdobja ponovne izvolitev v isti naziv, kar pomeni, da je visokošolski učitelj izvoljen za polno obdobje, predčasna izvolitev v višji naziv je možna le na podlagi izjemnega dosežka (39. in 40. člen Minimalnih standardov).
ODGOVOR:
Standardi »kakovostna tuja univerza ali raziskovalna ustanova« oziroma »pomembna umetniška ustanova«, kot jih določajo Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 95/10, 17/11, 91/20, 163/21 in 50/23; v nadaljevanju: Minimalni standardi), pri pogojih za izvolitev v naziv rednega oziroma izrednega profesorja so tako zapisani zato, da jih visokošolski zavod pri presojanju, ali posamezni kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, vsebinsko ovrednoti.
Gre za univerze oziroma ustanove, ki uživajo ugled v mednarodnem prostoru zaradi svojega kakovostnega znanstvenega, strokovnega, raziskovalnega oziroma umetniškega dela, kar izkazujejo z vplivnostjo, odmevnostjo, priznanjem ali uporabnostjo svojih dosežkov.
ODGOVOR:
11. člen Minimalnih standardov določa, da je pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi treba predložiti mnenje študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela.
Mnenje študentskega sveta je obvezno, študentski svet mora biti v postopku izvolitve v naziv pozvan, da poda svoje mnenje. Pri določanju drugih instrumentov preverjanja pedagoškega dela kandidata, ki jih mora študentski svet upoštevati pri izdaji mnenja o pedagoški usposobljenosti kandidata, pa je visokošolski zavod avtonomen.
