Tolmačenje Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov | NAKVIS

Tolmačenje Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov

V Aktu o spremembi in dopolnitvah Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov je pod minimalne raziskovalne standarde za študijske programe tretje stopnje za akreditacijo visokošolskega zavoda in akreditacijo študijskega programa zapisano:...
  • visokošolski zavod, ki izvaja študijski program tretje stopnje, je v zadnjih petih letih pridobil raziskovalne ali razvojne ali sicer akademsko relevantne projekte, ki so financirani z javnimi sredstvi, sredstvi iz tujine ali sredstvi iz gospodarstva v skupni minimalni vrednosti 50.000 EUR. Upoštevajo se projekti, katerih vodje so hkrati nosilci študijskih programov tretje stopnje na tem visokošolskem zavodu.
  • nosilci predmetov študijskega programa tretje stopnje morajo v obdobju zadnjih petih letih biti raziskovalno, razvojno, oziroma sicer akademsko-relevantno aktivni vsaj do te mere, da izpolnjujejo potrebne pogoje za izvolitev najmanj v naziv docenta.

Vezano na prvo alinejo minimalnega standarda vas prosimo za naslednja pojasnila:

  1. Ali mora standard izpolnjevati visokošolski zavod (univerza ali fakulteta-članica univerze?) ali pa se standard nanaša na  vsak posamezen doktorski študijski program (glede na študijsko oz. raziskovalno področje?) Zapisana dikcija namreč navaja, da mora ta pogoj izpolnjevati visokošolski zavod. Prosimo tudi za pojasnilo, kako se razume »akad. relevanten projekt«.
  2. Ali se kot visokošolski zavod šteje univerza ali tudi posamezna fakulteta-članica univerze? 2. člen ZViS določa, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole, pri čemer se članice univerze ne razume kot visokošolski zavod, saj je v postopku akreditacije kot visokošolski zavod navedena univerza in ne članica. Poleg tega je univerza ena pravna oseba.
  3. Prosimo za pojasnilo dikcije »je v zadnjih petih letih pridobil ….«, in sicer ali to pomeni, da se šteje pridobljene projekte v letu n-4, n-3, n-2, n-1 in n? Nrp. za leto 2019 se štejejo pridobljeni projekti v obdobju od vključno 2015 do vključno 2019.
  4. V katerem letu se upošteva znesek vrednosti projekta: celotno pogodbeno vrednost projekta v letu, ko je bil projekt pridobljen, ali se upošteva vrednosti projekta po posameznih letih izvajanja (za projekte, ki trajajo več kot eno leto)?

Za projekte, v katerih sodeluje več organizacij: ali upoštevamo le del sredstev, namenjen naši organizaciji ali celotno vrednost projekta – torej tudi vrednosti, ki se nanašajo na partnerske organizacije? Se upošteva koledarsko ali študijsko leto?

ODGOVOR:

1., 2.: Visokošolski zavod, torej v vašem primeru univerza (članica je namreč del univerze; če si je projekt pridobil ta njen del, se  razume, da si ga je pridobila univerza) si mora pridobiti projekte, katerih vodje so hkrati nosilci študijskih programov tretje stopnje na univerzi oz. članici, ki izvaja oziroma želi akreditirati določen študijski program tretje stopnje. Torej, projekti morajo biti povezani tudi s področji študijskih programov, da je (bo) študentom omogočen kakovosten študij v skladu s 33. členom ZViS. Akademsko relevanten projekt mora ustrezati akademski ravni, bistveno pripomoči k razvijanju discipline, študijskega področja… ter biti prepoznan kot pomemben v širši okolici.

3.: Odvisno od tega, kdaj je oddana vloga. Štejejo se cela leta: če se vloga odda v letu 2019, pridejo v poštev projekti od leta 2014 naprej.

4.: Od celotne pogodbene vrednosti projekta se upošteva le tisti del, namenjen vašemu visokošolskemu zavodu. Upošteva se koledarsko leto.

V obrazcu za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda, točka c) 7. standarda poglavja B.1 določa:...

»Doktorski študij zahteva visoko znanstveno-raziskovalno raven, razvito raziskovalno okolje, ustrezne vsebine in kakovostno mentorstvo. Zato morajo mentorji izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZRRD v svojem III. poglavju (27., 28., 29. in 30. člen), ter upoštevati standarde agencije.«

Enako določata točka b) 4. standarda poglavja C.2 obrazca za akreditacijo študijskega programa ter točka f) 4. standarda poglavja C.2 obrazca za evalvacijo študijskega programa:

»Presoja se, ali mentorji izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZRRD v svojem III. poglavju (27., 28., 29. in 30. člen), ter standarde agencije.«

Prosimo za interpretacijo 27., 28, 29. in 30. člena ZRRD v povezavi s pogoji za mentorstvo.27. člen govori namreč o pogojih za raziskovalno organizacijo, 28. člen o pogojih za raziskovalca, 29. člen o pogojih za vodjo raziskovalnega in razvojnega projekta in 30. člen o pogojih za vodjo programske in infrastrukturne skupine. Ali mora torej mentor na doktorski stopnji izpolnjevati vse te pogoje? Ali mora biti na fakulteti zaposlen ali je lahko pogodbeni sodelavec?

Kaj pomeni določilo « Navedite seznam nosilcev, ki izpolnjujejo pogoje za mentorstvo doktorskim študentom«? Ali so lahko mentorji doktorskim študentom le nosilci predmetov doktorskega študijskega programa?

ODGOVOR:

Pomen razvitega kakovostnega znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela je  najprej razviden iz Zakona o visokem šolstvu (ZViS), šele nato iz meril za akreditacijo. Gre za temeljni pogoj, ki ga mora visokošolski zavodi izpolnjevati, zato je že v uvodnih členih ZViS ta opredeljen kot pretežna dejavnost visokošolskih zavodov. Naj omenimo vsaj še

  • člen, ki določa, kaj morajo doktorski študijski programi študentom omogočati,
  • člen, v katerem je natančneje opredeljeno znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško delo visokošolskih zavodov, skrb za razvoj strok ter določeno, da ti »izvajajo temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne in druge projekte v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost…«, ter
  • člen, po katerem so visokošolski učitelji »nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa« ter »pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katerega so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja«.

Če želi visokošolski zavod akreditirati in izvajati doktorske študijske programe v skladu s 33. členom ZViS, mora imeti kakovostno znanstveno-raziskovalno delo še posebej razvito. Pri  presojanju standardov kakovosti po merilih za akreditacijo je poleg tega pomembno tudi izpolnjevanje standardov za mentorje doktorskim študentom; izpolnjevanje vseh standardov kakovosti pa se seveda presoja ob upoštevanju 42. člena ZViS, zato so v merilih našteti členi ZRRD, ki pridejo pri tem v poštev.  

Za raziskovalno organizacijo mora pogoje izpolnjevati visokošolski zavod preko svojih zaposlenih visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, ki so lahko vodje raziskovalnih projektov ali vodjo programske skupine.

v 14. členu ZViS je v drugi alineji 5. točke zapisano, »da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – fakulteti ali umetniški akademiji ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za polni delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitve za krajši delovni čas od polnega na študijski program«. Mentor doktorskim študentom je lahko na fakulteti zaposlen za krajši delovni čas od polnega.

Izraz »nosilec študijskega programa« oziroma »nosilec in izvajalec študijskega programa«, ki se v merilih za akreditacijo uporablja na več mestih,  se nanaša na nosilce predmetov študijskega programa in ti so lahko mentorji doktorskim študentom.

V zvezi z Aktom o spremembah in dopolnitvah Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list št. 14/2019 z dne, 8. 3. 2019), nas v zvezi z zapisom v 10., 12. in 13. členu, in sicer »Mentorjeve pedagoške, znanstvene in raziskovalne reference morajo biti področno ustrezne, na visoki ravni in aktualne.«, zanima, kaj je definirano z izrazom »na visoki ravni in aktualne« oz. če nam lahko pojasnite bolj konkretno, s čim presojamo, da so reference na visoki ravni in aktualne?

ODGOVOR:

Merila za akreditacijo in evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov so sestavljena iz več poglavij, v drugem so standardi kakovosti in določbe o presoji na kratko popisane, natančneje pa v obrazcih za vloge, ki so sestavni del meril (peto poglavje) in zato obvezujoče. Iz  njih razberemo (npr. v obrazcu za akreditacijo študijskega programa (4. standard, točka b):

Zagotavljanje minimalnih raziskovalnih standardov in izpolnjevanje pogojev za mentorstvo (če gre za študijski program tretje stopnje):

Raziskovalni ali razvojni ali sicer akademsko relevantni projekti, ki so financirani z javnimi sredstvi, sredstvi iz tujine ali sredstvi iz gospodarstva in nosilci v obdobju zadnjih pet let:
Zap. št. Vrsta projekta Trajanje projekta Nosilec predmeta študijskega programa, ki je vodja projekta Namen oz. cilji projekta Vrednost pridobljenih sredstev
Pojasnilo visokošolskega zavoda glede izpolnjevanja kadrovskih pogojev za študijske programe tretje stopnje:

(Študijski programi tretje stopnje morajo zagotavljati visoke raziskovalne standarde. Minimalni raziskovalni standardi za študijske programe tretje stopnje so:

– visokošolski zavod, ki izvaja (oziroma bo izvajal, opp) študijski program tretje stopnje, je v zadnjih petih letih pridobil raziskovalne ali razvojne ali sicer akademsko relevantne projekte, ki so financirani z javnimi sredstvi, sredstvi iz tujine ali sredstvi iz gospodarstva v skupni minimalni vrednosti 50.000 EUR. Upoštevajo se projekti, katerih vodje so oziroma bodo hkrati nosilci predmetov študijskih programov tretje stopnje na tem visokošolskem zavodu.

– nosilci predmetov študijskega programa tretje stopnje morajo v obdobju zadnjih petih letih biti raziskovalno, razvojno, oziroma sicer akademsko-relevantno aktivni vsaj do te mere, da izpolnjujejo potrebne pogoje za izvolitev najmanj v naziv docenta.)

Navedite seznam nosilcev, ki izpolnjujejo pogoje za mentorstvo doktorskim študentom, in za vsakega nosilca utemeljite zmožnost za mentorstvo:                                                   

(Presoja se, ali mentorji izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZRRD v svojem III. poglavju (27., 28., 29. in 30. člen), ter standarde agencije.

Temeljno izhodišče za kakovostno raziskovalno delo pri doktorskem študiju je zmožnost za mentorstvo doktorskim študentom. Pri ugotavljanju zmožnosti se upoštevajo delovne obveznosti nosilcev ter njihovo raziskovalno delo. Mentorjeve pedagoške, znanstvene in raziskovalne reference morajo biti področno ustrezne, na visoki ravni in aktualne.

Priporočeno največje število doktorskih študentov na mentorja je 5 na doktorski študijski program. Priporočeno je tudi, da je mentor nosilec ali sodeluje v področno primernih raziskovalnih projektih oziroma programih.)

 

Področna ustreznost, visoka raven in aktualnost raziskovalnih dosežkov se presoja (kar je tudi razvidno iz obrazcev; področje presoje »kadri« ) predvsem v povezavi z  vsebino študijskega programa,  znanstveno disciplino, iz katere je program,  in posebnostmi, značilnimi za disciplino. Izkazuje se z raziskovalnimi dosežki, njihovimi objavami, citati…, ki so priznani, aktualni, sodobni in odmevni…).

Na težavo smo naleteli pri vpisu oseb z zaključenim znanstvenim magisterijem, in sicer nas zanima, ali so sledeči pogoji v skladu z veljavnimi Merili za prehode:...

Neposredno v drugi letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše:

– kdor je diplomiral po študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, iz drugih področij, kot je doktorski program;.

Neposredno v tretji letnik doktorskega študijskega programa se lahko vpiše:

– kdor je diplomiral po študijskem programu za pridobitev magisterija, sprejetem pred 11. 6. 2004, z natančno določenega istega oziroma sorodnega področja.

Če zgoraj navedeni pogoji niso v skladu s trenutno veljavnimi merili, vas prosimo, da nam sporočite, na kakšen način je osebe z znanstvenim magisterijem mogoče vpisati v doktorske študijske programe, upoštevajoč prehodne in končne določbe ZViS, ki določajo, da se »diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk

ODGOVOR:

Merila za prehode med študijskimi programi  (Uradni list RS, št. 14/19; Merila) določajo prehode med javno veljavnimi visokošolskimi študijskimi programi iste stopnje ter višješolskimi študijskimi programi v visokošolske študijske programe prve stopnje. Iz 2. člena Meril  izhaja, da je prehod med študijskimi programi vpis v drugi ali višji letnik visokošolskega študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu in nadaljevanje študija po drugem študijskem programu iste stopnje, ali vpis visokošolskega diplomanta v novi študijski program na isti stopnji.

Ker izobraževalnega programa za pridobitev znanstvenega magisterija veljavni ZViS ne predvideva, je v prehodnih določbah ZViS-E v 16. členu določen poseben položaj diplomantov dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti. Pri določanju pogojev za prehod iz dosedanjih študijskih programov v nove študijske programe so visokošolski zavodi samostojni, upoštevati pa morajo 38.a člen ZViS in Merila za prehode, pri tem pa se  »diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk

Ob tem pa je odločitev zavoda, katere obveznosti in iz katerega letnika doktorskega študijskega programa bo posamezniku  priznal, odvisna od vsakega konkretnega primera posebej.

Ob upoštevanju 3. člena Meril je zelo nenavadno, če ne celo vprašljivo, da bi se lahko diplomanti znanstvenega magisterija vpisali v tretji letnik študijskega programa tretje stopnje.

Ali je možno za akademsko leto 2019/2020 v avgustu oz. septembru 2019 obstoječi izbirni predmet razdružiti v dva ločena, torej samostojna predmeta, ki bi imela skupaj enako število točk in enako materijo kot razdruženi predmet. S tem se ne bi nič posegalo v razmerja med predmeti (razmerje obvezni vs. izbirni predmeti)?

ODGOVOR:

Rok, do katerega je treba pred razpisom za vpis sprejeti spremembe obveznih sestavin študijskih programov, med katere spada tudi predmetnik, je določen v 32. členu ZViS. V sedmem odstavku tega člena je zapisano:

»Spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz četrtega odstavka tega člena začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete na pristojnih organih visokošolskega zavoda in poslane Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pred objavo razpisa za vpis, v primeru javnih visokošolskih zavodov pa pred pridobitvijo soglasja iz sedmega odstavka 40. člena tega zakona«.

Ker je bil razpis za vpis v študijsko leto 2019/2020 že objavljen, bi po našem razumevanju te zakonske določbe spremembe lahko začele veljati v študijskem letu 2020/2021. Sicer je za tolmačenje ZViS oziroma za razpis za vpis pristojno ministrstvo, zato vam svetujemo, da vprašanje naslovite tudi nanj.

Dovolite, da vam na kratko opišem vprašanje, ki zadeva dejavnost Centra za vseživljenjsko izobraževanje (CVI) na našem visokošolskem zavodu....

V CVI izvajamo akreditirane študijske programe za izpopolnjevanje,  sicer pa ponujamo še precej drugih programov, ki so drugačne narave, kot je npr. univerza za otroke.

Ker vidimo poslanstvo CVI predvsem v omogočanju pridobivanja izobrazbe za različne skupine in v povezovanju univerze z okoljem, razmišljamo o naslednji ideji. Na univerzi je kar nekaj ciljnih skupin študentov, ki bi za izboljšanje poklicnih možnosti potrebovali določena specifična znanja iz nemščine, predvsem gre za strokovne jezike, vendar povezovalno z drugimi področji in usmerjeno na trg dela. V ta namen bi bilo smiselno ponuditi modul z (delovnim začasnim) imenom Nemščina v zaposlovanju. Modul bi imel obseg najbrž okrog 15 ECTS in s tem, ko bi bil akreditiran, bi ga lahko kot izbirne vsebine izbirali študenti s celotne univerze. Možna bi bila tudi njegova izvedba na različnih članicah univerze.

Zakaj tak akreditiran modul in preprosto ponudba izbirnih predmetov v obstoječih študijskih programih? Modul bi bil zasnovan tako, da bi omogočal sodelovanje strokovnjakov s področja jezikoslovja (konkretno nemščine) in strokovnjakov s posameznih nejezikovnih področij. Ti bi skupaj glede na ciljne skupine izbirali vsebine, ki bi bile aktualne in smiselne. Menimo, da bi s tem imeli veliko več fleksibilnosti, kot če nemščino vključimo v posamezne že obstoječe študijske programe.

Naše osrednje vprašanje bi bilo, če je akreditacija takšnega modula možna.

ODGOVOR:

Moduli se lahko akreditirajo samo kot sestavni del posameznega študijskega programa. Akreditacija modula zunaj študijskega programa po zakonu in merilih ni mogoča.

Lahko pa seveda akreditirate vsebine z manjšim številom kreditnih točk od tistega, s katerim morajo biti ovrednoteni posamezni študijski programi. Obsegajo lahko od 10 do 60 ECTS. To so programi za izpopolnjevanje.

Poleg tega lahko visokošolski zavod v skladu s 33.a členom ZViS organizira še druge oblike izobraževanja, npr. poletne šole, programe usposabljanja ipd… Za tovrstno usposabljanje kandidati dobijo potrdilo in kreditne točke.

Na univerzi smo prejeli predlog za prevzem že akreditiranega študijskega programa, ki ga je v akreditacijo predlagala in ga izvaja druga pravna oseba, zasebni visokošolski zavod. Glede na to, da takšen postopek z merili za akreditacijo ni predviden, vas prosimo, da nas obvestite o tem, ali je takšen prevzem mogoč in če je, pod kakšnimi pogoji.

ODGOVOR:

Odgovor na vaše vprašanje je odvisen od razlage določb Zakona o visokem šolstvu, ki ne sodi v pristojnost agencije. Zato vam predlagamo, da se za razlago posameznih določb ZViS obrnete na ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ki je pristojno za njegovo pripravo in izvajanje. Obenem pojasnjujemo, da je za avtentično razlago zakonov pristojen Državni zbor Republike Slovenije.

Ne glede na zgoraj navedeno pa vam sporočamo, da je stališče agencije naslednje:

Skladno z 32. členom ZViS študijski program sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Iz te določbe izhaja, da je študijski program vezan na visokošolski zavod, katerega senat ga je sprejel. Tudi vlogo za akreditacijo študijskega programa vloži slednji. Vse navedeno pomeni, da prenašanje ali prevzemanje akreditiranih študijskih programov drugih visokošolskih zavodov ni mogoče.

Ob navedeni razlagi ZViS tudi svet agencije v svojih Merilih za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17 in 14/19) možnosti prevzema študijskega programa ni predvidel, kot pravilno ugotavljate tudi sami.