Vodnik po zunanjih presojah
Zasnovan je kot pripomoček za presoje na vsebinsko in strokovno globlji, kakovostnejši ravni ter kot vodilo pri delu strokovnjakov agencije in tudi drugih deležnikov. Osnutek vodnika in ustreznost njegovih usmeritev za pravilno presojo so dve leti preizkušali tako strokovni delavci, svet agencije in strokovnjaki kot številni zavodi in šole v samoevalvacijskih postopkih.
Agencija je več let sproti spremljala presojanje kakovosti, v svojih analizah evalvacijskih praks je skrbno, poglobljeno, premišljeno in odgovorno proučevala tako samoevalvacijska poročila zavodov in šol kot akreditacijska in evalvacijska poročila skupin strokovnjakov. Ugotovila je, da:
- je presojanje izpolnjevanja standardov kakovosti velikokrat premalo vsebinsko poglobljeno – še posebej pedagoške, znanstvene, strokovne, raziskovalne oziroma umetniške in študijske dejavnosti;
- je treba izboljšati predvsem prepoznavanje skladnosti, neskladnosti; prednosti, priložnosti za izboljšanje in večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti na podlagi poglobljene in strokovno jasno utemeljene presoje;
- se pri presojanju po nekaterih standardih kakovosti postavljajo vprašanja, ki zahtevajo podrobnejše usmeritve za pravilno presojo.
Poleg presojanja organiziranja in upravljanja dejavnosti zavodov in šol, informiranja in sodelovanja deležnikov pri tem je pomembna strokovno poglobljena in odgovorna ocena študijskih vsebin, izvajanja študija, izobraženosti diplomantov ali pa presoja raziskovalnih dosežkov. Pomembna je strokovna presoja zahtevnosti in poglobljenosti študija, poučevanja, disciplinarne vpetosti študija, njegove širine oziroma specializacije ter kakovosti ob upoštevanju njegove stopnje in vrste oziroma praktično naravnanega višješolskega študija. Treba je upoštevati še posebnosti vrste zavoda in šole ter področja oziroma discipline študijskega programa.
Da bi lahko deležnike uspešno vpeljali v drugačno presojo, so v osrednjem poglavju vodnika najprej opredeljene lastnosti presoj; razdeljene so na zunanje in notranje. Za zunanje so značilne:pogostost obravnav, kritičnost obravnav in njihova določenost s predpisi.Pri analiziranju poročil skupin strokovnjakov ter samoevalvacijskih poročil zavodov in šol je bilo ugotovljeno, da pogostost obravnav po standardih kakovosti, določenih v merilih za akreditacijo in evalvacijo, še zdaleč ni uravnotežena, ter da je posebej problematična kritičnost obravnav, ki se nanaša na to, kako po posameznem standardu kakovosti ocenimo dejansko stanje: kot prednost ali kot priložnost za izboljšanje ali kot večjo pomanjkljivost oziroma neskladnost. Notranje lastnosti presoj opredeljujejo različni načni presojanja. Predstavljeni so konceptualni (možnost uporabe različnih konceptov kakovosti pri povezovanju dejanskega stanja s predpisanim), spoznavni in fazni način. Kadar lastnosti presoj ali njihove značilnosti niso pravilno upoštevane, nastanejo tako imenovani odmiki pri presojanju. Govorimo o odmikih pri pogostosti in kritičnosti obravnav, v načinih izrekanja ugotovitev in ocen ter odstopanjih od predpisanih standardov kakovosti in meril za njihovo presojo.
Po temeljiti predstavitvi lastnosti presoj in odmikov je prikazano presojanje zavodov, študijskih programov in šol po področjih presoje in standardih kakovosti, predpisanih za posamezno vrsto akreditacije in evalvacije. Vsaka vrsta je obravnavana posebej, in sicer po veljavnih standardih kakovosti iz meril za akreditacijo in evalvacijo, ki jih morajo zavodi ali šole izpolniti, merilih za presojo vsakega standarda posebej, morebitnih posebnostih pri tem s pojasnili, v analizah ugotovljenih napakah ali nedoslednostih pri presojanju in usmeritvah za pravilno presojo z opozorilom, katerim najpogostejšim odmikom se moramo izogibati.
Vodnik ni namenjen le strokovnjakom agencije ali kandidatom zanje, temveč tudi zavodom in šolam, strokovnim delavcem in članom sveta agencije pa tudi drugim zunanjim deležnikom. Njegov osrednji in najpoglavitnejši del, namenjen presoji izpolnjevanja standardov kakovosti, bo uporaben tudi za zavode in šole pri samoevalvaciji in pripravi na akreditacijo ali zunanjo evalvacijo agencije.
Pri nastajanju besedila vodnika – osnutek oziroma tako imenovana delovna različica je bil deležnikom prvič predstavljen na posvetih konec leta 2020, na spletni strani agencije pa objavljen na začetku leta 2021 – so bili poleg izsledkov sistemskih in tematskih analiz agencije upoštevani izsledki, pridobljeni pri sprotnem proučevanju pripomb udeležencev v postopkih, pa tudi ugotovitve in priporočila udeležencev posvetov s strokovnjaki, visokošolskimi in višješolskimi učitelji, znanstveniki s področja visokošolske didaktike in raziskovanja znanosti ter predstavniki drugih deležnikov.