Videokonferenčno srečanje ob 10. obletnici NAKVIS

Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu v letu 2020 obeležuje 10. obletnico svojega obstoja. V ta namen smo 10. 6. 2020 organizirali videokonferenčno srečanje, ki so se ga udeležili različni povabljenci – predstavniki nekdanjih in aktualnih organov ter institucij – torej tisti posamezniki, ki so med najbolj zaslužnimi za to, da imamo danes v Sloveniji vzpostavljen evropsko primerljiv in priznan sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti. Spremljanje oziroma presojanje kakovosti v slovenskem visokem šolstvu je namreč prehodilo dolgo in zahtevno pot, večletna prizadevanja za nastanek neodvisne agencije za kakovost pa so se z nastankom NAKVIS leta 2010 tudi dokončno uresničila.


Predstavniki nekadnjih in aktualnih organov ter institucij (TABELA):

PREDSEDNIK KOMISIJE ZA KVALITETO VISOKEGA ŠOLSTVA

Akad. dr. Alojz Kralj

1996 do 1999

PREDSEDNIK KOMISIJE ZA KAKOVOST VISOKEGA ŠOLSTVA

Prof. dr. Franc Čuš

2000 do 2007

PREDSEDNIKI SVETA RS ZA VISOKO ŠOLSTVO IN NJEGOVIH SENATOV

 SVET RS ZA VISOKO ŠOLSTVO

Prof. dr. Ivan Svetlik

1994 do 1996

Prof. dr. Dane Melavc

1996 do 2002

Prof. dr. Andreja Kocijančič

2002 do 2004

Prof. dr. Peter Jambrek

2004 do 2007

Prof. dr. Tomaž Pisanski

2007 do 2008

 

SENAT ZA EVALVACIJO

Prof. dr. Franc Čuš

2007 do 2010

 

SENAT ZA AKREDITACIJO

prof. dr. Jurij Tasič

2007 do 2008

Prof. dr. Jože Flašker

2008 do 2010

 

SENAT ZA HABILITACIJO

Prof. dr. Jožef Muhovič

2007 do 2010

DIREKTOR URADA RS ZA VISOKO ŠOLSTVO / SEKRETARIATA SVETA RS ZA VISOKO ŠOLSTVO

dr. Izidor Golob

2008-2009

PREDSEDNIKI SVETA AGENCIJE

Prof. dr. Peter Purg

2019–

Prof. dr. Franc Čuš

2018–2019

Prof. dr. Andreja Kocijančič

2013–2018

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič

2010–2013

DIREKTORJI AGENCIJE

Prof. dr. Franci Demšar

2018–

Prof. dr. Ivan Leban

2013–2018

Tatjana Debevec (v.d.)

2012–2013

dr. Mojca Novak

2010–2012


Na srečanju je imel vsak izmed povabljencev možnost, da z nekaj besedami predstavi svoj pogled na obravnavano temo, pretekle izzive in izkušnje. V nadaljevanju si lahko s klikom na ime preberete izbrane citate posameznih sodelujočih z navedbo organa/institucije, kjer so delovali oziroma delujejo.

Prof. dr. Franci Demšar (direktor NAKVIS, od 2018):

“V zadnjem obdobju je sicer NAKVIS največji napredek naredil na področju transparentnosti. Deležnike sproti obveščamo o vsem pomembnem dogajanju, povezanem z agencijo, vlagatelji imajo podroben vpogled v postopke, ki se vodijo, pri čemer samo izvedbo postopkov nadgrajuje tudi nov informacijski sistem eNakvis, obenem pa je naša spletna stran z vsemi raznolikimi informacijami, ki jih ponuja, postala tudi pomembna vstopna točka za bodoče študente. Delamo pa tudi na vsebini. Izdelali smo različne smernice, ki bodo strokovnjakom in drugim deležnikom pomagale pri razumevanju evalvacijskih postopkov. NAKVIS se seveda prilagaja tudi trenutni situaciji, zato smo pričeli z izvedbo evalvacij na daljavo.”

Tatjana Debevec (namestnica direktorja NAKVIS, v.d. direktorja NAKVIS, 2012 – 2013):

“Agencija se je lepo razvijala in izboljševala delo ves čas svojega obstoja. Razvila je svoj informacijski sistem z močnimi bazami podatkov, deležnike ažurno obvešča o svojem delovanju, posebej se osredinja na študente in jim z informacijami o akreditiranih študijskih programih, visokošolskih zavodih in evalviranih višjih strokovnih šolah pomaga pri izbiri študija.  Zadnja leta si prizadeva za izboljšanje presoje kakovosti; gre za prehod od kvantitativne presoje h kvalitativni, vsebinsko bolj poglobljeni, gre tudi za svetovanje zavodom in šolam; mednarodno in projektno sodelovanje je zelo pestro in živahno, močna pa je tudi analitična in razvojna dejavnost, ki se bo v prihodnje še bolj razvejila.”

Jožica Kramar (vodja sektorja za kakovost NAKVIS):

“Na področju zagotavljanja kakovosti delam že od samega začetka, od leta 1994. Skozi smo dali dve pomembni reformi zakonodaje, tudi bolonjsko reformo. Začela sem sama. Leta 2006, ko smo se z ministrstvom razšli, smo na sekretariatu začeli delati trije, pred ustanovitvijo agencije nas je bilo zaposlenih osem, z nastankom agencije leta 2010 pa smo se dokončno kadrovsko in strokovno okrepili ter profesionalizirali.”

Prof. dr. Franci Čuš (predsednik Komisije za kakovost visokega šolstva, 2007 – 2000; predsednik Senata za evalvacijo, 2007 – 2010; predsednik sveta NAKVIS, 2018-2019):

“Vsi skupaj, od strokovnih delavcev, članov organov, študentov, do visokošolskih zavodov  smo sodelovali pri razvijanju področja kakovosti v slovenskem visokem šolstvu. Bilo je izredno težko obdobje. Kot je v Sloveniji že navada, se je spraševalo predvsem, kako to ne gre. Z našo trmo pa smo vzpostavili sistem, na katerega sem ponosen. To pomeni, da je evropsko primerljiv, naše visokošolske institucije pa so dosegle nivo, ko sproti posodabljajo študijske programe in se institucionalno razvijajo skozi akreditacijske in evalvacijske postopke, kar seveda pomeni velik napredek in uspeh.”

Prof. dr. Ivan Svetlik (predsednik Sveta RS za visoko šolstvo, 1994 – 1996):

Od tistih časov, ko sem bil prvi predsednik prvega Sveta za visoko šolstvo pa do danes, ko sem tudi član sveta agencije, je minilo 26 let. V tem času se je marsikaj spremenilo. Kar lahko z gotovostjo rečem je, da smo in ste uspeli izgraditi trden in dober mednarodno priznan sistem spremljanja in zagotavljanja kakovosti na nacionalni ravni. Na to je lahko vsakdo, ki je bil zraven, tudi ponosen. […] Za področje zagotavljanja kakovosti pa bi si bilo potrebno zavzemati tudi za mobilizacijo dodatnih sredstev, pri čemer ni potrebno, da so vsa javna. Ugotovili smo namreč, da smo s širjenjem visokošolskega prostora dobili predvsem več konkurentov za javna sredstva, ne pa nujno tudi več sredstev.”

Prof. dr. Peter Jambrek (predsednik Sveta RS za visoko šolstvo, 2004 – 2007):

“Moram priznati, da sem na ustanavljanje NAKVIS gledal z določeno mero skepse in pesimizma, vendar sem potem hitro temeljito spremenil svoje stališče in ugotovil iz prakse ter zakonodajne teorije, da je agencija vendarle vzpostavila neprimerno višjo raven spodbujanja in nadzorovanja slovenskega visokega šolstva kot vse prejšnje oblike akreditacijskih in evalvacijskih organov.”

Prof. dr. Tomaž Pisanski (predsednik Sveta RS za visoko šolstvo, 2007 – 2008):

“V času mojega predsedovanja Svetu za visoko šolstvo smo se ukvarjali s prenovo Zakona o visokem šolstvu, ki bi hkrati urejal tako znanost kot visoko šolstvo. Takrat smo naleteli na precejšen upor in zelo težko je bilo karkoli izvesti. Imeli smo sicer organe, ki so na zunaj delovali avtonomno in samostojno, takšen je bil tudi vtis ENQA, ogroženi pa so bili doma. Zato so bile tudi reforme zelo zahtevne. Vesel sem, da so se od mojih časov predsedovanja svetu stvari umirile in izboljšale. Da imamo agencijo, ki je to prevzela, in nima več tovrstnih težav.”

Prof. dr. Jurij Tasič (predsednik Senata za akreditacijo, 2007 – 2008):

“Mislim, da je visoko strokovno šolstvo zelo pomembno za razvoj družbe in gospodarstva, po drugi strani pa potrebujemo fakultetno vrhunsko izobražene znanstvenike, ki so hkrati tudi humanist v  širšem in ožjem smislu. Na agenciji je potrebno spodbujati povezavo teh dveh področij – znanosti in stroke – to bi bil za naš prostor pravi izziv. Agenciji želim uspešno delo in podporo uspešnim visokošolskim institucijam, ki bodo v evropskem in svetovnem merilu pridobivale vse večji pomen.”

Prof. dr. Jože Flašker (predsednik Senata za akreditacijo, 2008 – 2010):

Zelo sem vesel, da se je NAKVIS ustanovil. Že v času mojega predsedovanja Senatu za akreditacije so se na takratnem Sekretariatu Sveta za visoko šolstvo začela prizadevanja za ustanovitev avtonomne agencije za kakovost v visokem šolstvu in povezave z evropskimi agencijami za kakovost, zato sem zadovoljen, da je agencija po desetih letih uspešna in priznana.”

Prof. dr. Jožef Muhovič (predsednik Senata za habilitacijo, 2007 – 2010):

“Senatu za habilitacijo smo izdelali diferencirana merila, ki bi bolj kot poprejšnja upoštevala specifike izvolitvenih področij. Pripravili smo jih posebej za družboslovje in humanistiko, posebej za naravoslovno-matematične in tehniške vede ter posebej za medicinske, biotehnološke in druge vede. Merila smo potem prepustili v sprejem, negovanje in razvijanje agenciji, instituciji, ki nas je nadomestila. Sklepam, da je vse to vgrajeno tudi v desetletnico, ki jo danes praznujemo. Kot lahko presodim od zunaj, agencija dobro prenaša intenzivni tek časa, spremembe in nujno menjavo ljudi. To pa za eno dekado kontinuiranega dela nikakor ni majhna stvar.”

Dr. Izidor Golob (direktor Urada RS za visoko šolstvo / Sekretariata sveta za visoko šolstvo, 2008 – 2009):

“Imam nostalgične spomine na moje delo na agenciji. Vzpostavljali smo sistem. Že takrat smo ugotovili, da se nimamo ničesar sramovati, da smo marsikje v ospredju. Žal pa tega nismo znali povsem uspešno »marketinško« predstaviti. Imeli smo vsakršne zaplete. Veliko je bilo opravka z novinarji, vsaka seja je bila javna, zato je bilo nekatere stvari težje izpeljati in zagotavljati profesionalnost, čeprav tu ni bilo dvoma. Opravka pa smo imeli tudi z upravno inšpekcijo, policisti, kriminalisti. Pomembno je tudi to, da so se takrat začeli prvi kontakti s tujino. Ponosen in vesel sem bil vstopa v ECA – lepi spomini. Vesel sem, da se sistem razvija še naprej. Opažam pa, da pa v medijih doživljate manjšo pozornost in je zato najverjetneje tudi lažje delovati.”

Dr. Mojca Novak (direktorica NAKVIS, 2010 – 2012):

“Z obžalovanjem gledam predvsem na proces transformacije visokih strokovnih šol v fakultete, ki se je dogajal v preteklosti, ko sem tudi sama vodila agencijo. Eno od pomembnih bistev fakultete namreč je, da njeno jedro delovanja predstavlja znanstvenoraziskovalno delo, nekatere visoke strokovne šole pa so ta pogoj v postopku pritožbe preskočile z odločbo upravnega sodišča.”

Prof. dr. Ivan Leban (direktor NAKVIS, 2013 – 2018):

“Svoj pogled bom usmeril v prihodnost.. Zelo rad bi videl, da bi agencija dobila svoj zakon o agenciji. Ne bi rad, da je agencija še naprej del Zakona o visokem šolstvu ZViS v členih od 51.a do 51.ž. Seveda sem tudi za to, da bi nastal pregleden Zakon o visokem šolstvu, v katerem naj bi bil omenjen tudi študentski ombudsman, in glede na to, da smo imeli toliko afer – da bi imeli tudi inšpektorat za visoko šolstvo. Da bi ta inšpektorat skrbel za 79. člen zakona ZViS . Ministrstvo je tisto, ki mora skrbeti za zakonitost delovanja visokega šolstva, ne pa da se to vedno prevali v breme agenciji. […] Menim, da je za našo državo kakovostno izobraževanje zelo pomembno. To je pomemben del kulture. To Izobraževanje mora ostati javno dobro. Tako kot se je zdaj izkazalo za javno zdravstvo. Javno zdravstvo je tisto, ki je kljubovalo skupaj z državljani epidemiji, ki smo jo doživljali. […] Kakovost je zelo težko pridobiti in jo vzdrževati. Vendar se jo da zelo hitro izgubiti.”

Prof. dr. Maja Makovec Brenčič (predsednica Sveta NAKVIS, 2010 – 2013):

“Mislim, da je najbolj pomembno to, da se je ohranila in zgradila neodvisnost, samostojnost, profesionalnost in mednarodna konkurenčnost agencije. Vse to je dosežek vseh nas, vas in vseh tistih deležnikov, ki so nas ob tem podpirali pri izboljševanju standardov, predpisov, postopkov, notranjih dokumentov. Vsega, kar je v ozadju omogočalo to, da so lahko tako sodelavci agencije kot tudi zunanji evalvavatorji in vsi, ki so izvajali postopke, kredibilno presojali, kaj je dovolj in kaj ni dovolj kakovostno za naš visokošolski prostor. Takrat smo pripravili tudi prvo in zelo kritično samoevalvacijsko poročilo, kjer smo zapisal predvsem, kaj in kdo vse NAKVIS je. Pri tem smo doživeli zelo lepe odzive tudi s strani vseh mednarodnih institucij, ki so presojale NAKVIS. To je pomenil velik dosežek vseh nas ter predvsem sodelavcev NAKVIS, in veliko mednarodno priznanje. […] Tudi kot ministrica sem se ves čas zavzemala za to, da se ustvari podlaga za samostojni zakon o agenciji, ki si ga agencija zasluži. Vsi navedeni členi v ZViS so dobra podlaga za to, da začnemo z razmislekom na kakšen način vzpostaviti še večjo avtonomnost in hkrati kredibilnost agencije – tudi skozi samostojno zakonodajo.”

Prof. dr. Peter Purg (predsednik sveta NAKVIS, od 2019):

“V vse bolj jasnih obrisih vidim, kako NAKVIS, vključno s svetom agencije, postaja relevanten civilno-družbeni pendant, nekakšen kritičen partner — na eni strani ministrstvu, na drugi pa je vse vidnejša tudi širša družbena vrednost agencije. Razkriva se kot relevantna sogovornica stroki in dobiva jasno vlogo v visokošolskem ekosistemu. Slednji namreč včasih daje vtis, da obstaja v nekakšni avtarkični odmaknjenosti od družbene resničnosti, socialnih razmer in ekonomskih okvirov, pa tudi kulture. NAKVIS s skrbjo za kakovost visokošolski prostor čvrsteje vpenja v družbo in s tem pridobiva na tisti civilno-družbeni in politični vlogi, ki takšni agenciji oziroma dobremu sistemu akademske kakovosti tudi pripada.”