Odprta znanost: izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere

Da bi prispevali k dvigu zavedanja o pomenu odprte znanosti, je društvo Mlada akademija v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) organiziralo dogodek Odprta znanost: izzivi in priložnosti za raziskovalce na začetku kariere.

Vprašanje odprte znanosti je v zadnjih letih prišlo v ospredje razprav o prihodnosti raziskav in inovacij v Evropski uniji. Pobuda za dogodek, ki se je odvil 13. 12. 2018 v prostorih MIZŠ, je po besedah dr. Ane Slavec iz Mlade akademije prišla iz opažanja, da slovenski raziskovalci zelo slabo poznajo odprti dostop. Na tem področju se v Evropi dogajajo hitri premiki, ki se jih mnogi raziskovalci še ne zavedajo. Pomemben prispevek k prehodu v odprto znanost predstavlja Načrt S, h kateremu je pristopila tudi Slovenija.

Med načeli Načrta S je med drugim zahteva, da avtorji pridobijo avtorsko pravico za svojo publikacijo, da mora biti plačilo znanstvenih objav v odprtem dostopu na ravni Evrope standardizirano, da hibridni model objav v odprtem dostopu ni v skladu z Načrtom S, da bodo objave v odprtem dostopu upoštevane pri nacionalnih evalvacijah ter da bodo, kjer je to primerno, agencije financerke krile stroške znanstvenih objav.

Direktor NAKVIS dr. Franci Demšar je v diskusiji opozoril, da odprti dostop ne prinaša le priložnosti, temveč tudi pasti. Med drugim problem vidi v tem, da je število revij v odprtem dostopu še vedno majhno, poleg tega vsi visokošolski zavodi denarja za objavo v tovrstnih revijah nimajo, pojavlja pa se tudi vprašanje kvalitete člankov, objavljenih v odprtem dostopu.

V panelni diskusiji so sodelovali še direktor ARRS dr. József Györkös, Petra Tramte iz MIZŠ, dr. Mojca Kotar iz Univerze v Ljubljani, direktor Centralne tehnične knjižnice mag. Miro Pušnik in glavni urednik Založbe ZRC mag. Aleš Pogačnik.

Dodatne informacije o dogodku lahko najdete na spletni strani Mlade akademije.

Vir : STA
Foto: Mlada akademija